Mafijski vikend

Dogodek je sofinanciran s strani projekta “Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti!”

O vikendu

mafijec

Mafijski vikend je zimska šola matematike in fizike, namenjena dijakom vseh letnikov, ki poteka vsako leto v vikendu konec januarja.

Dijaki se v času enega vikenda udeležijo dveh poljudnih predavanj iz matematike in fizike, dveh matematičnih ali fizikalnih delavnic ter se družijo z vrstniki in zaposlenimi na Fakulteti za matematiko in fiziko. Vikend poteka v sproščenem vzdušju in je odlična priložnost za to, da dijaki bolje spoznajo, kaj matematika in fizika na univerzitetni ravni sploh sta, da študente in aktivne raziskovalce povprašajo o študiju in raziskavah, ali pa da en vikend preživijo z vrstniki s podobnimi interesi.

Okvirni program Mafijskega vikenda 2020 je:

Petek, 24. 1. 2020 od 17h–21h: Poljudni predavanji, večerja.
Sobota, 25. 1. 2020 od 9h–13h: Delavnice po skupinah, kosilo.
Sobota, 25. 1. 2020 od 15h–20h: Družabno popoldne, večerja.
Nedelja, 26. 1. 2020 od 9h–13h: Delavnice po skupinah, kosilo.

Podroben program je na voljo na zavihku Program. Kotizacija za vikend znaša 20 € in pokriva približno stroške prehrane, ostalo krije fakulteta.

Na vikend se prijavite tukaj, za vsa dodatna vprašanja pa lahko kontaktirate Jureta Slaka na jure.slak@fmf.uni-lj.si.

Prijava

Na Mafijski vikend 2020 se lahko prijavite s spodnjim obrazcem ali na tej povezavi. Po prijavi boste na vpisani email prejeli podatke za plačilo kotizacije (direktno nakazilo), potrdilo o plačilu kotizacije, pred vikendom pa še bolj podrobna navodila. Račun za plačilo boste prejeli ob prihodu na vikend.

Program

Mafijski vikend 2020 bo potekal 24., 25. in 26. januarja. Podroben program je na voljo v spodnji tabeli.

Petek, 24. 1. 2020
17:00Zbor in uvodni nagovor
17:30Predavanje prof. Barbare Drinovec Drnovšek
18:30Predavanje prof. Alojza Kodreta
19:30Predstavitev sobotnih in nedeljskih delavnic*
20:00Večerja v kavarni Mafija
21:00Zaključek prvega dne
Sobota, 25. 1. 2020
9:00Delavnice v manjših skupinah*
12:00Kosilo v kavarni Mafija in odmor
15:00Mafijska avantura in večerja
20:00Zaključek drugega dne
Nedelja, 26. 1. 2020
9:00Delavnice v manjših skupinah*
12:00Kosilo v kavarni Mafija in izpolnjevanje anket
13:00Zaključek Mafijskega vikenda

* V soboto in nedeljo bodo na sporedu iste delavnice. Vsak dijak bo tako lahko izmed šestih ponujenih tem izbral dve. Opisi delavnic so na voljo na zavihku Delavnice.

Vsebinski del vikenda

Na vikendu bodo dijaki poslušali matematično in fizikalno predavanje (ki sta odprti tudi za splošno javnost), in se udeležili dveh izmed šestih ponujenih delavnic.

Predavanji

Barbara Drinovec Drnovšek

Matematično predavanje: Krivulje, ki napolnijo prostor

Predavateljica prof. dr. Barbara Drinovec Drnovšek je redna profesorica na Oddelku za matematiko FMF in raziskovalka na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko. Na fakulteti predava predvsem predmete matematične analize, raziskovalno pa se ukvarja s kompleksno analizo in teorijo minimalnih ploskev.


Alojz Kodre

Fizikalno predavanje: Kaj je čas? Če sploh je.

Predavatelj prof. dr. Alojz Kodre je zaslužni profesor na Oddelku za fiziko FMF. Ukvarja se s fiziko atomov in raziskavami z rentgensko in sinhrotronsko svetlobo. Za svoje raziskovalno delo je med drugim prejel zlato plaketo Univerze v Ljubljani, pedagoško pa je najbolj poznan kot predavatelj Matematične fizike. V slovenščino je prevedel več znanstveno-fantastičnih del in del poljudne znanosti, med drugimi Štoparski vodnik po Galaksiji.


Delavnice

Lahko dokažeš, da Zemlja ni ploščata?

Lahko dokažeš, da Zemlja ni ploščata? (Simon Čopar)

Že antičnim učenjakom je bilo znano, da je zemlja okrogla, Eratosten pa je premer Zemlje že določil s presenetljivo natančnostjo. Da to dejstvo lahko privzamemo za samoumevno, se moramo zahvaliti stoletjem dognanj, ne samo v razumevanju sveta okoli nas, ampak tudi v osnovnih principih znanosti - sklepanja, iskanja predpostavk ter preverjanja hipotez. Postavili se bomo v vlogo znanstvenika, ki se prvič sooči z vprašanjem, ali je Zemlja plošča ali krogla, ter na podlagi vsakdanjih opažanj in splošnega znanja poskusili priti do pravilnega odgovora. Oboroženi z metodami znanstvenega raziskovanja bomo pod drobnogled vzeli tudi trditve o ploščati Zemlji, ki se v določenih krogih še vedno pojavljajo, ter poskusili najti srž problema.


Od vzmetnega nihala do notranjega ušesa

Od vzmetnega nihala do notranjega ušesa (Gregor Brumec in Domen Govekar)

Kakor je za vsakega od nas značilna določena barva oči, je za vsako vzmetno nihalo značilna njegova lastna frekvenca. Vzmetno nihalo ima le eno, na delavnici pa bomo spoznavali nihala, ki so sestavljena iz dveh ali več teles, zaradi česar imajo tudi več lastnih nihajnih načinov. S svojim znanjem bomo nato skušali razložiti delovanje zanimivega dela človeškega ušesa – koščenega polža.


Zakaj nam na ledu drsi?

Zakaj nam na ledu drsi? (Marion van Midden)

Trenje je tako zelo prisotno v našem življenju, da o njem niti ne razmišljamo preveč. Ampak, ali ste se kdaj vprašali, kaj trenje sploh je? Katere interakcije na nivoju atomov so odgovorne za to, da nam na ledu drsi, na betonu pa ne? Na delavnici bomo prek različnih eksperimentov iskali odgovore na ta in podobna vprašanja ter poskusili razložiti, kaj se v različnih primerih dogaja na mikroskopskem nivoju.


Hanojski stolpi

Hanojski stolpi (Eva Zmazek)

Klasični problem Hanojskega stolpa je igra, ki vsebuje k nosilcev in n diskov s paroma različnimi polmeri. Na začetku igre so vsi diski na začetnem nosilcu, razvrščeni od največjega do najmanjšega. Cilj igre je prestaviti stolp diskov iz začetnega nosilca na končni nosilec s čim manjšim številom korakov, pri čemer lahko prestavimo le en disk naenkrat in večjega diska nikoli ne smemo postaviti na manjšega. Na delavnici bomo poiskali algoritem za rešitev tega problema in si ogledali njemu prirejene posplošene probleme.


Neskončne vrste

Neskončne vrste (Grega Saksida)

(Neskončne) vrste so vsote z neskončnim številom seštevancev. Na prvo žogo se zdi, da se obnašajo kot navadne vsote, a temu ni tako. Vrste imajo številne nenavadne in nadvse zanimive lastnosti, ki jih končne vsote nimajo. Povsem na mestu je že vprašanje, če neka vrsta sploh obstaja. Ali se 1 + 1/2 + 1/4 + ... sešteje v katero število ali pa je rezultat takšnega seštevanja neskončnost? Se 1 + 2 + 3 + ... res sešteje v -1/12? Je pri računanju z neskončnimi vrstami vrstni red seštevanja še vedno nepomemben? Na delavnici bomo odgovorili na ta in druga vprašanja. Odkrili bomo tudi povezave med vrstami in funkcijami ter celo, kje lahko v vsem tem najdemo posebno vrsto skalarnega produkta.


Urejanje množic

Urejanje množic (Lara Vukšić)

Vsi vemo, kako lahko uredimo naravna števila, nekaj več razmisleka pa je potrebnega že, če hočemo urediti npr. pare naravnih števil. Ali lahko poljubne množice uredimo na smiseln način in kaj sploh pomeni smiseln način? Na delavnici se bomo najprej seznanili z matematično definicijo pojma urejenosti. Različne tipe urejenosti bomo ponazorili s primeri urejenih množic, nato pa se bomo podrobneje posvetili dobro urejenim množicam. Spoznali bomo ordinalna števila, s pomočjo katerih bomo videli, da lahko enako velike neskončne množice uredimo na različne načine. Če nam bo ostalo dovolj časa, bomo spoznali aksiom o dobri urejenosti in aksiom izbire ter dokazali njuno ekvivalentnost.


Lokacija

Mafijski vikend poteka na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, v stavbi matematike:

stavba matematike
 

Deloma poteka tudi v kavarni Mafija, na istem naslovu:

Fakulteta za matematiko in fiziko
Jadranska ulica 21
1000 Ljubljana

Če se pripeljete z vlakom ali avtobusom, lahko za pot od glavne postaje do fakultete uporabite Ljubljanski potniški promet: linija št. 1, smer: Mestni log, postajališče Jadranska, blizu pa ustavlja tudi linija 6 (postajališče Hajdrihova). Za uporabo mestnih avtobusov potrebujete kartico Urbana. V času vikenda bo na voljo tudi parkiranje pred fakulteto.